Grad Turn stoji na položnem griču zunaj naselja Hrastovec pri Velenju. Je eden izmed redkih še relativno dobro ohranjenih gradov v Šaleški dolini. Skromna stolpasta zgradba je nastala malo pred sredo 13. stoletja, na grad Turn in Turnske gospode pa v zgodovini prvič naletimo leta 1251. Grad je nastal kot last Kunšperških gospodov, za njih pa so ga upravljali njihovi vitezi, imenovani po gradu. Šaleški Turnski so uspeli posest alodizirati in bili ena najvplivnejših rodbin v Šaleški dolini, a je ekonomski propad proti koncu 13. stoletja botroval temu, da so za svoje gospode postopno priznali Vovbrške grofe. Po njihovem izumrtju leta 1322 so jih nasledili grofje Celjski, ki so posedovali grad do leta 1456, ko je rodbina po moški liniji izumrla, grad pa postal deželnoknežji. Zanimiva je ugotovitev, da je imela družina Turnskih, ki je grad kot alod posedovala ob koncu 13. stoletja, v grbu kol s tremi zvezdami. Ob podreditvi Celjskim je namreč na gradu živela družina, ki se je prav tako imenovala po Turnu, vendar pa je imela v svojem grbu ribo, kar kaže na sorodstvo z vovbrškimi ministriali na bližnjem Forhteneku. Medtem ko Kos zagovarja tezo, da je ribja družina prišla na Turn skupaj z Vovbržani, potem ko so ti uspeli pridobiti grad in nanj naselili svoje viteze, pa Ravnikar meni, da je morda ribji rod odkupil grad od prvih Turnskih, ko so ga le-ti zapustili. Nova veja Turnskih je obdržala grad Turn v fevdu vse do 16. stoletja. V 16. stoletju je bila na gradu družina Herič. Krištof Herič je bil eden izmed šaleških plemičev, ki so sodelovali pri gradnji protestantske cerkve v Govčah pri Žalcu. V 17. stoletju je grad Ekenštajn, ki so ga leta 1635 v drugem slovenskem kmečkem uporu oplenili kmetje, prešel v roke družine Gabelkhoven. Družina Gabelkhoven je imela Turn v svojih rokah vse do 19. stoletja. Lastniki so si nato naglo sledili, med njimi je bila tudi družina del Negro. Leta 1900 je grad kupil Danijel pl. Lapp, lastnik Premogovnika Velenje. Pred zadnjo vojno je posedoval grad vitez Komersinsky. Grad Turn ima danes podobo, kakršno je dobil na začetku 18. stoletja, v svoji osnovi pa je nedvomno še srednjeveška in že s svojim imenom Turn govori o prvotnem izgledu. Literatura: Dušan Kos, Grad Turn pri Velenju, v: Med gradom in mestom, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1994, str. 101−102. Tone Ravnikar, Po poteh reformacije v Šaleški dolini, Zbirka Muzejski kolaž 8, Velenje: Muzej Velenje, 2008.
Grad Turn
Šaleška dolina  dolina gradov Forhtenek Šoštanj Švarcenštajn Limbar Turn Ekenštajn Šalek Velenje domov