Grad Švarcenštajn oziroma Gradič, kakor grad imenujejo domačini, stoji na vzpetini v kraju Laze pri Velenju. Nastal je v drugi polovici 13. stoletja. Takrat je na gradu živela ministerialna družina plemenitih iz Orta. Njena prva znana predstavnica bi lahko bila Kunigunda »de Swarczenstein«, katere omembo zasledimo v letu 1282. Grad je po izumrtju ortske družine prešel v roke Vovbrških grofov, med drugimi lastnikov Celja in Šoštanja ter odvetnikov gornjegrajskega samostana. Po letu 1322 je Švarcenštajn postal del posesti žovneških svobodnikov, kasnejših grofov Celjskih. Iz tega časa poznamo na gradu kot celjske ministeriale Fleminge, viteze iz Mislinjske in Dravske doline, njim pa sledijo plemiči, imenovani po konjiškem Trebniku. Trebniška družina je posedovala grad Švarcenštajn tudi v 16. stoletju in je bila tesno povezana s protestantskim dogajanjem na spodnjem Štajerskem. Tu so med drugim hranili slovenske in nemške biblije in jih razpošiljali naprej po Štajerskem. V ta čas sodijo tudi švarcenštajnske poslikave, nastanek katerih postavljamo v drugo četrtino 16. stoletja. Danes predstavljajo enega največjih ciklov profanih poslikav prve polovice 16. stoletja na Slovenskem. Freske z gradu Švarcenštajn so danes v celoti restavrirane in na ogled v Muzeju Velenje. V 17. stoletju se med lastniki gradu omenja tudi Jurija Schrottenbacha, ki je bil lastnik v času velikega kmečkega upora leta 1635, ko so uporni kmetje grad tudi oplenili. V poznejših obdobjih se kot lastniki gradu Švarcenštajn omenjajo še grofje Gaisrucki, grof Ulrik Maschwander, baroni Adlsteini in Dienersbergi. Konec 18. stoletja je Ferdinand Dienersberg prodal grad velenjskemu graščaku Gabrielu Pauerju, ki je švarcenštajnsko gospoščino združil z velenjsko. Grad je prešel v neplemiške roke in med lastniki je bil v 19. stoletju tudi Sebastijan Križan, ded znanih šaleških rojakov Josipa in Mihaela Vošnjaka. Grad Švarcenštajn je nastal v drugi polovici 13. stoletja, današnjo podobo pa je dobil ob velikih prezidavah od 16. stoletja dalje, čeprav se v stavbi še vedno skrivajo tudi starejši stavbni elementi. Eden najzanimivejših detajlov so ostanki polžastega stopnišča, ki vodijo danes le še na podstrešje, kjer je na dimniku, skritim pod ostrešjem, ob nastanku leta 1523 pa vidnim daleč naokoli, ohranjena fresko poslikava. Na njej je upodobljen grb, ki ga ne moremo povezati z nobeno plemiško družino, živečo na gradu v času nastanka poslikave. Literatura: Tone Ravnikar, Po poteh reformacije v Šaleški dolini, Zbirka Muzejski kolaž 8, Velenje: Muzej Velenje, 2008. Ivan Stopar, Švarcenštajn, v: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 4: Med Solčavskim in Kobanskim, Ljubljana: Viharnik, 1993, str. 105−108.
Grad Švarcenštajn
Šaleška dolina  dolina gradov Šoštanj Švarcenštajn Limbar Turn Ekenštajn Šalek Velenje domov