Razvaline gradu Šoštanj stojijo na vzpetini nad istoimenskim naseljem, ki je že pred letom 1348 pridobilo trške pravice, leta 1911 pa postalo mesto. Danes je središče
istoimenske občine, ki zajema zahodni del Šaleške doline. Ime izhaja iz nemške besede »Schönstein«, kar pomeni lepi kamen, torej lepi grad. Ime Pusti grad, kakor ga
danes imenujejo domačini, je dobil grad šele potem, ko je bil že opustel in razvaljen.
Grad je bil najbrž zgrajen v drugi polovici 12. stoletja, svobodni vitezi Šoštanjski pa se v virih kot »de Schonenstein«, »de Sconensteine« ipd. pojavljajo med letoma 1189
in 1268.
Leta 1189 se kot prva, ki nosita ime »iz Šoštanja«, omenjata brata Eberhard in Herman. Korenine družine svobodnih vitezov Šoštanjskih pa segajo še globlje v preteklost.
Šlo naj bi namreč za družino Dravskih z Dravskega dvora, ki jo kot tako prvič srečamo zapisano v listini, nastali med letoma 1105 in 1126. Poleg očeta se omenjata še
sinova Walchun in Herman, leta 1147 pa se prvič omenja očitno mlajši sin Eberhard. Ta se leta 1173 imenuje tudi Eberhard Katzensteinski, kar kaže, da so v 12. stoletju
imeli svobodni gospodje Šoštanjski poleg šoštanjskega gradu v svojih rokah velika posestva na zahodu Šaleške doline. Vzhodni del doline so v tem času obvladovali
gospodje Šaleški.
Grad in gospostvo sta bila od približno leta 1286 dalje alod Vovbrških, ki so prevzeli posest ter gornjegrajsko in krško odvetništvo od Kraigov, prvotnih krških
odvetnikov. Leta 1318 je grof Herman Vovbrški zastavil in istočasno prodal grad Šoštanj lavantinskemu škofu, pridržal pa si je predkupno pravico. Očitno so Vovbrški
rešili zastavo še do leta 1322, saj je po njihovem izumrtju Šoštanj pripadel Žovneškim, ki so grad leta 1329 zastavili sorodnikom Wallseejevcem. Celjski so zadržali grad,
gospostvo, šoštanjske fevde in trg vse do izumrtja.
Ob nastopu celjske dediščine po Habsburžanih naj prvotni šoštanjski grad ne bi več obstajal. Razdejala ga je ali sama vojska celjskih grofov ali pa so ga porušili Turki
na enem od svojih dveh obiskov Šaleške doline. Vsekakor je že iz stanja razvaline videti, da je bil grad porušen nasilno, kar opravičuje domnevo, da konec 15. stoletja
prvi grad Šoštanj ni več stal. Kot sedež šoštanjskih gospodov ga je nadomestil trški grad (ali dvorec) Šoštanj, danes poznan tudi pod imenom Amtshaus. Domnevno je
ležal nad trgom bratov Mravljak v Šoštanju. Grad je bil uničen v požaru leta 1734, njegovo vlogo sedeža gospoščine pa je prevzela današnja graščina Turn v Šoštanju.
Literatura:
Tone Ravnikar, Grbovna plošča na glavnem trgu v Šoštanju, v: Drobtinice iz preteklosti Šaleške doline, Šaleški razgledi 14, Velenje: Knjižnica Velenje, 2017, str. 197−200.
Tone Ravnikar, Vzhodna polovica Šaleške doline v srednjem veku, v: Velenje. Razprave o zgodovini mesta in okolice, Velenje: Mestna občina, 1999, str. 174–175.
Grad Šoštanj
