Od gradu Ekenštajn je do danes ohranjeno le še nekaj zidov. Razvaline nekdaj mogočnega srednjeveškega gradu se nahajajo na vzpetini nad naseljem Gorica v Velenju,
do njih pa vodi položna pot skozi gozd z začetkom pri razvalinah gradu Šalek.
Eden največjih gradov v Šaleški dolini, ki se je raztezal na površini 2500 m2, je nastal s postopnim razraščanjem in dodajanjem stavb vzdolž izbrane smeri. Raztezal se
je od zahodnega konca grebena, kjer se je okoli obrambnega stolpa na najvišjem in prepadnem območju izoblikovalo grajsko jedro s stanovanjskimi poslopji, do
položnejše in dostopnejše vzhodne strani pobočja, kjer se je nahajalo predgradje. Oba dela je med seboj ločeval notranji jarek, grad pa je varoval tudi globok in širok v
živo skalo vklesan zunanji jarek.
V zgodovini se grad Ekenštajn s svojimi prebivalci prvič pojavi v drugi polovici 13. stoletja. Zgradila ga je krška škofija kot sedež svoje tukajšnje posesti, ki je zajemala
velik del vzhodne polovice Šaleške doline. Grad je najverjetneje nastal med letoma 1224 in 1282, gotovo pa še v času, ko so bili Šaleški vitezi še svobodni; kasneje, ko je
bil tudi grad Šalek last Krške škofije, gradnja še enega gradu v neposredni bližini ne bi imela smisla. Škofija kljub bližini gradov njune posesti ni združila in je tako
posest z gradom Ekenštajn oddajala v fevd plemiškim rodbinam, te pa v upravljanje svojim vitezom.
Ob njegovi prvi omembi leta 1282 se na gradu omenja Ortolf s Kraiga. Ta je grad kot svojo dediščino prodal Ulriku Vovbrškemu, po Vovbrških pa se kot fevdniki
omenjajo Žovneški, kasnejši grofje Celjski. Obe družini sta grad prepuščali v upravo svojim vitezom, ki so se imenovali po gradu. Ekenštajski so dobili grad v
neposredni fevd od Krških škofov po izumrtju Celjskih grofov.
V zadnji četrtini 15. stoletja se na gradu, ki je bil tedaj že v rokah deželnega kneza, omenja Friderik Lamberger. Po njegovi smrti se kot posestniki gradu omenjajo Širski,
Apfalterji, grof Zollern itd.
Spomladi leta 1635 so kmetje v svojem uporu, v katerem so razen Velenja in Šaleka zavzeli vse gradove v Šaleški dolini, oplenili tudi graščino Gorica. To kaže, da je bila
nekdanja grajska pristava, ki se prvič omenja sredi 16. stoletja, tedaj že sedež ekenštajnske posesti, sam grad pa najverjetneje že opuščen.
Literatura:
Rok Poles, Špela Janžič, Grad Ekenštajn in graščina Gorica, v: Velenje: zbornik raziskovalnega tabora v letih 1999 in 2000, št. 4, Velenje: Erico, Inštitut za ekološke raziskave, 2001, str. 250−259.
Ivan Stopar, Ekenštajn, v: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji 4: Med Solčavskim in Kobanskim, Ljubljana: Viharnik, 1993, str. 16−18.
Grad Ekenštajn
